ponedeljek, 22. december 2014

Zaključek leta na Rogli


Poslovno in športno zelo uspešno leto 2014 je Energe team zaključil z izobraževanjem in druženjem na Rogli.
 
Tik pred zdajci je, kot se za december spodobi, zapadel sneg. In kdaj je Rogla najlepša? Ko je zasnežena in obsijana s soncem. In nam je bilo naklonjeno prav to. Po tem, ko smo se naučili cel kup novih stvari in pregledali poslovanje v preteklem letu, smo lahko izkoristili še vse, kar Rogla ponuja. Leto smo tako končali s pridobivanjem novega znanja, s športom, dobro hrano in zabavo.
 
 
 
Upam, da nam bodo takšni spomini dali moč in energijo ob novih izzivih v letu 2015. Lepo je bilo! 
 


nedelja, 14. december 2014

Zaključek sezone - Štanjelski tek


Letošnjo ultra sezono sva zaključila zelo prijetno in na easy. Na prekrasnem Štanjelskem teku, ki ga oglašujejo sicer kot desetkilometrskega, ampak na razgibani trasi po Krasu smo jih nabrali le kakih devet.
Na Štanjelski tek sem si želela že nekaj časa, saj so ga promovirali mnogi tekaški prijatelji. Tako sva se na deževno decembrsko soboto podala proti Krasu, kjer je bila poleg dežja napovedana še burja. Vreme ni vabilo k teku in priznam,  če ne bi bila zmenjena s prijateljicami, bi se lahko zgodilo, da bi ostala kar doma.

Zbrali smo se pri Lovski koči malo ven iz Štanjela. Pred mrazom, ki je silil pod oblačila, se skoraj ni bilo mogoče ubranit. Čakanje nas je kar precej premrazilo in v uri pred startom je šlo največ debat na temo kaj obleči. Poleg tega je bilo na sporedu veliko fantaziranja o tem, kako bi bilo lepo, če bi sijalo sonce. Ja, verjamem, da je ta tek v poznojesenskem sončku lahko še veliko lepši.
Na startu se nas je kljub slabemu vremenu nabralo kar lepo število. Tekli smo po kolovozih, malo po asfaltu in tudi kakšna gozdna potka se je znašla vmes. Dinamična proga z ravno prav vzpona je minila kot bi mignil. Kaj pa je devet kilometrov po letošnjih razdaljah!


Po teku pa prijeten zaključek ob pršutu in čaju, skupaj z veliko tekaškega čveka. Koliko je bilo kilometrov, pa koliko jih še bo. Katere so pretečene tekme, katere so v planu. Pa treningi, hrana in podobno. Vse, kar pač druži nas, tekaške obsedence. Stiskali smo se pod nadstreškom pri lovski koči in ker nas je bilo toliko, nam tudi mraz ni prišel do živega. No, nekateri so si pri tem pomagali še s teranom.


S sprehodom po deževnem Štanjelu in večerjo na kmečkem turizmu pri Peliconovih v Coljavi sva zaključila ta prelep dan. K Peliconovim bi se še vrnila, ker je bil ambient prekrasen in hrana okusna. Zamerim jim samo to, da je nekaterih dobrot zmanjkalo. Zaradi sprehoda po Štanjelu sva bila namreč malo pozna in so naju v Coljavi prehiteli tekaški kolegi iz TurboM, ki so pojedli ves kakijev štrudl.

Naslednje leto prideva spet. Naročava pa sonček, ker v sončnem vremenu mora biti ta tek ne samo lep, ampak že skoraj kičast, druženje po njem, z vključenim lenarjenjem na sončku, pa več kot prijetno. Pa v Coljavo bova bolj pohitela. Na sprehod v Štanjel greva lahko tudi zvečer.